Za medije

Najboljše, kar lahko potegnejo iz Erasmusovega sveta, članek v Delu, dne 21. 01. 2021
Vir: https://www.delo.si/novice/svet/najboljse-kar-lahko-potegnejo-iz-erasmusovega-sveta/

Najpomembnejši in največji evropski program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa – Erasmus+ 2014-2020 počasi zaključuje svoje aktivnosti. Naslednje leto se bo začelo novo obdobje programa in glede na trenutne svetovne okoliščine, v luči COVID 19 in socio-ekonomskih sprememb, bo še pridobil na pomenu ter širši družbeni koristi. Mednarodno sodelovanje se vedno znova izkaže kot pomembno orodje za krepitev zavedanja o pomenu skupne Evrope, medsebojne podpore in tvornega delovanja k enotnim ciljem za skupno prihodnost.

Strateška partnerstva že v svojem imenu namigujejo, da niso namenjena zgolj posamezniku temveč implementaciji skupnih aktivnosti, sodelovanju, učenju drug od drugega in izmenjavi izkušenj na evropski ravni. Njihov primarni namen je, da sodelujočim organizacijam omogočajo razvoj v smislu inovativnih praks, metod dela ter idej, ki jih uporabljajo same in širijo v okolju. Na ta način se krepijo kapacitete samih organizacij, kultura njihovega delovanja, obenem pa tudi njihova evropska razsežnost ter zmogljivost za soočanje in odzivanje na aktualne izzive. S pomočjo tovrstnih projektov se izboljšuje kakovost izobraževanja in usposabljanja. Učinki projektov segajo od posameznika do organizacije in nenazadnje tudi okolja ter sistema, v katerem le-te delujejo.

Razpisno leto programa Erasmus+ 2020 tako prinaša 39 novih projektov, ki bodo financirani na štirih področjih izobraževanja v skupni vrednosti več kot 7 milijonov evrov.

Na področju do-univerzitetnega izobraževanja so glavne prioritete projektov pridobitev spretnosti in kompetenc, socialna inkluzija, krepitev učiteljskega poklica in inovativne prakse poučevanja v digitalni dobi in izbrani projekti te vsebine naslavljajo. V sodelovanju s tujimi partnerji, se bodo tako razvijale naše organizacije, strokovni delavci in nenazadnje tudi okolje, v katerem izobraževalne organizacije dostikrat delujejo kot središča lokalnih skupnosti.

Na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja tovrstni projekti naslavljajo področne prioritete utrjevanja ključnih kompetenc, podpora inovativnim pristopom v poučevanju in usposabljanju ter spodbujanje izobraževanja na delovnem mestu v vseh oblikah. Izbrani projekti, ki uresničujejo prioritete v praksi, bodo poleg učinkov na razvoj posameznika in organizacije, prispevali tudi h kakovosti samega poklicnega izobraževanja ter usposabljanja.

Na področju terciarnega izobraževanja institucije s projekti strateških partnerstev koristijo sredstva programa Erasmus+ z namenom naslavljanja odličnosti poučevanja in razvoja kompetenc posameznika, tako prek uporabe digitalnih tehnologij kot tudi širše, za promocijo internacionalizacije v skladu z bolonjskimi načeli ter za krepitev njihovega upravljanja. Projekti, ki so bili odobreni na letošnjem razpisu, bodo poleg razvoja kompetenc osebja in iskanja inovativnih metod poučevanja, spodbujali tudi socialno partnerstvo ter vlogo visokošolskih institucij v okolju in družbi.

Zavedanje o pomenu področja izobraževanja odraslih se v zadnjih letih krepi povsod po Evropi in svetu. Erasmus+ projekti s tega področja nudijo sredstva in prostor za opolnomočenje izobraževalcev odraslih. Tako je slovenski prostor s projekti pridobil nekaj zelo kakovostnih orodij za uvedbo kombiniranega učenja v poučevanju, obrnjenega učenja ter orodij za boljše priznavanje in vrednotenje kompetenc, ki jih potrebujejo izobraževalci odraslih. Projekti letošnjega razpisa se z izbranimi aktivnostmi izobraževalcev odraslih osredotočajo na ranljive skupine odraslih, ki imajo nižje razvite spretnosti.

Naš dobro uveljavljen slogan “Erasmus plus ni mus, pomaga pa!” je resnično evropska zgodba o uspehu, ki ga dosegajo rezultati in učinki programa. Na številnih področjih in nivojih izobraževanja program prispeva k spremembam organizacij in posameznikov. Verjamemo, da bo program v prihodnje ostal dostopen, da bo naslavljal prioritete izobraževanja ter se zaradi hitre prilagodljivosti odzival na potrebe današnje in prihodnje družbe.

Najpomembnejši in največji evropski program na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa – Erasmus+ 2014-2020 je v svojem zadnjem razpisnem letu. Naslednje leto naj bi se začelo novo obdobje, program naj bi obdržal ime in dobil še več na pomenu, ki ga nosi. Erasmus+ združuje ljudi, institucije in sisteme izobraževanja ter že leta krepi pomembne človeške vrednote, strokovnost izobraževalcev ter prispeva k solidarnosti, strpnosti in občutku evropske pripadnosti. Vsi elementi so v trenutni situaciji negotovosti še posebej pomembni in program, kot evropska zgodba o uspehu, bo tudi v prihodnje igral pomembno vlogo s svojimi neštetimi pozitivnimi zgodbami sodelovanja, razumevanja in krepitve kakovosti.

O prepoznanem pomenu njegovega prispevka na evropskem nivoju pove tudi dejstvo o naraščajočih sredstvih, ki so bila na voljo in ki so iz leta v leto naraščala. Na zadnjem letošnjem razpisnem roku za projekte mobilnosti smo tako v Sloveniji razdelili več kot 14,5 mio EUR za mobilnost študentov, dijakov in učiteljev na vseh stopnjah izobraževanja. V postopku ocenjevanja so še projekti drugega razpisnega roka za t. i. strateška partnerstva, vrednega skupaj 7,3 mio EUR.

Kljub trenutni situaciji se tako CMEPIUS kot institucije, ki izvajajo projekte Erasmus+, prilagajamo danim razmeram. Pozornost namenjamo spletnem načinu učenja in poučevanja, pri čemer so prišle na dan bogate izkušnje, na primer, programa eTwinning, projektov spletnega mednarodnega sodelovanja. Razpoložljiva orodja, primere dobrih praks in obstoječe uporabne platforme, smo tako delili z našimi uporabniki v upanju, da jim bodo koristne in v pomoč v preoblikovani učilnici (https://arhiv.cmepius.si/ucenje-poucevanje-na-daljavo/).

CMEPIUS kot nacionalna agencija programa Erasmus+ že leta preučuje in raziskuje tudi učinke mednarodnega sodelovanja in z velikim zadovoljstvom v svojih študijah sistematično potrjuje pričakovanja o pozitivnih učinkih. Mednarodno sodelovanje in projekti kot so Erasmus+ močno krepijo kompetence mladih v smislu njihovih jezikovnih znanj, medkulturnih spretnosti in generične veščine, ki jih najbolj iščejo tudi delodajalci. Prav tako vzgojitelji, učitelji in drugi izobraževalci na vseh nivojih ogromno pridobijo; ne le da izpopolnjujejo svoja strokovna znanja in se med seboj povezujejo, pridobijo tudi pomembne organizacijske in vodstvene veščine ter spretnosti. Spoznavajo tuje sisteme izobraževanja in metode dela ter na ta način vnašajo inovacije v svoje delo. S tem posledično izboljšujejo tudi kakovost izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji. V eni izmed študij ugotavljamo tudi širše učinke prihajajočih mobilnosti v okviru programa Erasmus+ na slovensko gospodarstvo in le-ti so prav tako veliki in vplivajo na različne sektorje, ki so posredno in neposredno povezani z mednarodno mobilnostjo ljudi (https://arhiv.cmepius.si/knjiznica/razvijamo-za-vas/).

Program, katerega slogan je ‘Spreminjanje življenj, odkrivanje obzorij‘ (Opening Minds, Changing Lives) resnično to tudi v praksi udejanja. Zato se vsi, še posebej pa evropske institucije, zavedamo, da je njegova prihodnost kljub nejasni situaciji še kako pomembna. Evropska Unija izvaja številne kampanje z namenom ozaveščanja o pomenu sodelovanja in solidarnosti v teh razmerah, in sicer #EuropeansAgainstCovid19, #StrongerTogether in podobne. Istočasno na evropski ravni potekajo številne aktivnosti proti širjenju dezinformacij kot npr. kampanja #EUvsDisinfo. Potrebno je imeti v mislih mlade in generacije programa, ki prihajajo. Za program je ključnega pomena, da se širijo pozitivne, navdihujoče zgodbe, človeške zgodbe, ki jih ustvarja. Slednjih se je v programu Erasmus+ nanizalo ogromno.

24. 9. 2019

Evropski dan jezikov in podelitev Evropskih in nacionalnih jezikovnih priznanj

Evropska in nacionalna jezikovna priznanja bodo prejeli izbrani projekti 25. septembra 2019 v Hiši EU na Dunajski 20 v Ljubljani. Osrednjo slavnostno prireditev za evropski dan jezikov organizira CMEPIUS skupaj z Zavodom RS za šolstvo, Predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji ter Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, zato vljudno vabimo strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter predstavnike medijev, da se nam na dogodku pridružijo.
Evropsko jezikovno priznanje je priznanje aktivnostim, ki spodbujajo večjezičnost in krepijo zavedanje o pomenu znanja tujih jezikov. Večjezičnost je ena od temeljnih evropskih vrednot in močan simbol prizadevanja Evropske unije (EU) za združenost v raznolikosti. Znanje tujih jezikov je ena od pomembnih spretnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bodo ljudje bolje pripravljeni za vstop na trg dela in bodo tako lahko čim bolj izkoristili razpoložljive priložnosti. Spodbujanje učenja jezikov in jezikovne raznolikosti je eden od posebnih ciljev programa Erasmus+, glavnega programa na področju izobraževanja in usposabljanja.

Aprila 2019 je CMEPIUS objavil poziv k sodelovanju za pridobitev Evropskega jezikovnega priznanja. Po postopku ocenjevanja in sklepu komisije so bile od petnajstih prejetih prijav izbrani dve Evropski jezikovni priznanji in tudi dve nacionalni.
Evropsko jezikovno priznanje prejmeta:
Osnovna šola in vrtec Apače za aktivnost Povezovanje obmejnih regij
in
Prometna šola Maribor, Srednja prometna šola za aktivnost Obeležitev evropskega dneva jezikov.
Nacionalno jezikovno priznanje pa dobita:
Osnovna šola Josipa Vandota Kranjska Gora za projekt Jezikovna asistentka
in
Osnovna šola Puconci za aktivnost Čezmejno sodelovanje.

Zakaj podeljujemo priznanja v okviru programa Erasmus+ četudi ne gre nujno za Erasmus+ projekte? Med drugim tudi zato, ker so študije pokazale, da vse aktivnosti, ki jih program neposredno spodbuja s pomočjo mobilnosti posameznikov in projektov na področju izobraževanja, neposredno vplivajo in krepijo tako motiviranost za učenje tujih jezikov kakor tudi znanje in poučevaje tujih jezikov. Skoraj vsi udeleženci mobilnosti poročajo o izboljšanju znanja tujega jezika, večinoma celo dveh – angleščine in jezika dežele, kjer so na mobilnosti. Enako poročajo o izboljšanju jezikovne kompetence tudi sodelujoči v projektih. Učitelji tujih jezikov pa preko udeležbe na strukturiranih tečajih in obiskov izobraževalnih institucij v tujini v naš prostor prinašajo nove dobre prakse učenja in poučevanja maternega in tujih jezikov.
Več o dogodku.

Link na video o EJP

31. 5. 2019

20. maja je Evropska komisija objavila študijo učinkov programa Erasmus+ na področju visokega šolstva. Z vami delimo ključna sporočila, izjavo za javnost in kratek povzetek – spisek dejstev o učinkih programa.

Obsežne študije, ki temeljijo na povratnih informacijah približno 77.000 visokošolskih študentov in osebja ter več kot 500 organizacij, merijo in analizirajo učinek programa Erasmus + na udeležence in upravičence visokošolskega izobraževanja. Ključne ugotovitve analize potrjujejo, da:

• so po zaslugi programa Erasmus+ študenti in študentke uspešnejši v zasebnem in poklicnem življenju, univerze pa inovativnejše, ugotavljata novi neodvisni študiji, ki ju danes objavila Evropska komisija.
• program Erasmus+ pomaga mladim do želene poklicne poti in hitrejše zaposlitve. Več kot 70 % nekdanjih študentk in študentov Erasmus+ navaja, da po vrnitvi iz tujine bolje vedo, kakšne poklicne poti si želijo. 80 % se jih zaposli v treh mesecih po zaključku študija, 73 % pa jim izkušnja v tujini pomaga do prve zaposlitve.
• program tudi krepi občutek pripadnosti v Evropi. Več kot 90 % študentk in študentov Erasmus+ izboljša sposobnost dela in sodelovanja z ljudmi različnih kultur ter ima občutek evropske identitete. Študenti in študentke Erasmus+ iz vzhodne Evrope se od vseh najbolj identificirajo z EU.
• prav tako Erasmus+ podpira digitalno preobrazbo in socialno vključenost. Po zaslugi programa je večina sodelujočih univerz bolje pripravljenih na digitalno preobrazbo, kar krepi mednarodno sodelovanje in inovacijsko zmogljivost.
• ugotovitve še kažejo, da so nekdanji udeleženci programa Erasmus+ bolj zadovoljni s svojo zaposlitvijo od tistih, ki niso bili v tujini. Večkrat tudi uberejo mednarodne poklicne poti in delajo v tujini. Program študentske izmenjave pa krepi tudi podjetnost.

V okviru programa Erasmus+ je med letoma 2014 in 2018 v tujino na študij, usposabljanje ali poučevanje odšlo več kot 2 milijona študentk in študentov ter zaposlenih v visokošolskem izobraževanju. V istem obdobju je finančna sredstva EU prejelo skoraj 1.000 strateških partnerstev Erasmus+ med visokošolskimi zavodi in 93 koalicij znanja med univerzami in podjetji.

Erasmus+ študija učinkov na področju visokega šolstva (EN)
Študija o vplivu partnerstev Erasmus + in visokošolskih povezav na lokalni, nacionalni in evropski ravni na ključne prednostne naloge na področju visokošolskega izobraževanja (EN)

20. 5. 2019

OD NICE DO POTICE …
Kako sredstva programa Erasmus+ pripomorejo tudi k razvoju lokalnih skupnosti

Na letošnjem Razpisu Erasmus+ smo na področju šolskega, poklicnega izobraževanja in izobraževanja odraslih ponovno razdelili vsa sredstva! Le 0,5 odstotka sredstev nismo razporedili, saj niso zadostovala za izvedbo načrtovanih aktivnosti projektov na rezervnem seznamu. Z dodeljenimi sredstvi izobraževalne institucije načrtujejo več kot 2.500 mobilnosti, tako izobraževalcev kot učencev v poklicnem izobraževanju.

Tako s programom Erasmus+ nadaljujemo z uspešno porabo in pozitivnim doprinosom k dvigu kakovosti izobraževanja v slovenskem prostoru.

Vendar program s svojimi aktivnostmi in učinki ne pripomore le k strokovnemu razvoju izobraževalcev, obogatitvi pouka ali k pridobivanju novih kompetenc; mednarodni projekti Erasmus+ imajo velik vpliv na vse vpletene, na lokalno in nacionalno okolje – na deležnike, ki niso neposredno vpleteni v te projekte. Kakovostni projekti, ki temeljijo na trajnosti in dolgoročnih rezultatih, v svoji zasnovi ter implementaciji upoštevajo vse deležnike in neposredno lokalno okolje. Le tako lahko zagotovijo prenos učinkov na vse vpletene posameznike (učitelje, kolege, učence, starše itd.) in institucije (občine, knjižnice, domove za starejše občane itd.) ter vplivajo na spremembe. Končni cilj projektov je doseči spremembe v izobraževanju – popestriti oblike poučevanja, motivirati, spodbujati sodelovanje, poseči v okolje in transformirati. Tako izobraževalne institucije soustvarjajo kulturne in športne prireditve, načrtujejo in urejajo lokalno krajino, iščejo inovativne rešitve, nevsiljivo predstavijo druge kulture in učijo sprejemanja drugačnosti.

Že dalj časa beležimo in spremljamo tovrstne posege projektov Erasmus v lokalno okolje, zato smo se odločili, da letošnjo valorizacijsko konferenco posvetimo vplivu projektov na lokalno okolje, medsebojnemu povezovanju, občutku pripadnosti, smiselnosti svoje vloge na področju, kjer živimo in delujemo. Namen je prepoznati doprinos programa Erasmus+ tudi med tistimi akterji, ki niso neposredni pogodbeniki oz. prijavitelji, ter na drugi strani krepiti vlogo institucij formalnega in neformalnega izobraževanja kot središča lokalne skupnosti. Na konferenci, naslovljeni ‘Od Nice do potice’, bomo z deležniki iz šolskega in poklicnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih govorili o sodelovanju med različnimi akterji v okolju, kot so različne institucije, nevladne organizacije, podjetja, občine in drugi.

Pridružite se nam 23. maja 2019 na Brdu pri Kranju, kjer bomo kot po navadi delili primere dobrih obstoječih praks in obenem nudili prostor za ustvarjanje novih povezav, projektov in sodelovanje.

11. 4. 2019

BREXIT in Erasmus+

Vsled veliko vprašanj zadnje tedne smo pripravili uradne informacije, ki so na voljo glede izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.

Kako bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival na program Erasmus+? – Uredba, 19. 3. 2019

Kako bo izstop Združenega kraljestva iz EU vplival na program Erasmus+? – Pogosta vprašanja

Predlog ukrepov za primer izstopa VB brez dogovora, 30. 1. 2019

24. 1. 2019

Evropska komisija je v januarju (24. 1. 2019) objavila svoje letno poročilo o programu Erasmus+, ki kaže, da v programu sodeluje več ljudi kot kdaj koli prej, medtem ko se število podprtih projektov še naprej povečuje. Hkrati program postaja vse bolj vključujoč in bolj mednaroden.

Izjava za javnost Evropske komisije, Bruselj 24. 1. 2019

Erasmus+: še eno rekordno leto v 2017, Bruselj 24. 1. 2019

Erasmus+ letno poročilo 2017 (statistična priloga)

Erasmus+ leto poročilo – pregled

Erasmus + letno poročilo – Factsheets Slovenija

Izjava za medije, 1. 10. 2018

Izjava za medije, 31. 5. 2018

Izjava za medije, 27. 3. 2018

Izjava za medije, 2. 2. 2018

Sredstva za program Erasmus+ vsako leto višja

EU je Sloveniji za izvajanje programa Erasmus+ in njegovih predhodnikov (za področje izobraževanja in usposabljanja) doslej namenila že več kot 108 milijonov evrov.
Sredstva za program Erasmus+, najuspešnejši program Evropske unije, za Slovenijo iz leta v leto naraščajo, v letu 2018 imamo v Sloveniji za izvajanje programa Erasmus+ za področje izobraževanja in usposabljanja na voljo več kot 18 milijonov evrov (kar je 17% več kot lani), najbolj pa so se zvišala sredstva za področje šolskega izobraževanja, in sicer kar za 40%. Nadvse pa smo uspešni tudi pri razdelitvi le-teh, razdelimo jih namreč v celoti. Visok je tudi odstotek porabe razdeljenih sredstev – v do sedaj zaključenih projektih je poraba višja od 97 %.

Kako dobro v programu sodelujejo slovenske organizacije?

Zanimanje za sodelovanje v programu še vedno presega razpoložljiva sredstva – v letu 2017 smo lahko odobrili le 56 % vseh prejetih vlog (175 od 311).
Od leta 2007 je v evropskih projektih sodelovalo že 76 % vseh slovenskih osnovnih šol, 97 % vseh srednjih šol ter 79 % vseh višjih in visokošolskih zavodov. Na področju izobraževanja odraslih je pridobilo vsaj en evropski projekt že 80 % vseh ljudskih univerz. Na razpisu 2017 so vloge oddale različne organizacije iz prav vseh slovenskih regij, največ pa smo jih prejeli iz Osrednjeslovenske regije, ki ji sledita Podravska in Savinjska regija.

Kakšni so plusi programa Erasmus+?

Številne študije dokazujejo, da program pozitivno vpliva na razvoj medkulturnih kompetenc udeležencev, na strokovni razvoj pedagoškega kadra ter na dvig kakovosti izobraževanja. Direktorica CMEPIUS-a dr. Alenke Flander meni, da sodelovanje v evropskih programih pripomore k razvoju področij, ki so za Slovenijo ključni gradniki kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh. Udeleženci z mednarodnimi izkušnjami bolje poznajo in uporabljajo sodobne načine poučevanja in učenja, takšni učitelji pa so tudi bolj motivirani za uvajanje novosti v pouk. Po mnenju ravnateljev in učiteljev tovrstni mednarodni projekti soustvarjajo pozitivno šolsko in razredno klimo ter pripomorejo k prepoznavnosti šole tako v lokalnem kot regionalnem okolju, obenem pa na poklicnem področju tkejo tudi močnejše vezi z delodajalci.
V Sloveniji program vsako leto omogoči izkušnjo mednarodne izmenjave nekaj tisoč slovenskim dijakom, študentom, učiteljem ter članom akademskega osebja.

Vmesna ocena programa Erasmus+

V poročilu Evropske komisije o vmesni oceni programa Erasmus+, ki je bilo objavljeno 31. 1. 2018, je bilo ugotovljeno, da zainteresirane strani zelo cenijo program Erasmus+, prav tako splošna javnost, ki zanj meni, da je tretji najbolj pozitiven rezultat EU. V skladu s poročili so upravičenci programa več kot 90-odstotno zadovoljni z njim.
Program ima pozitiven učinek na udeležence izobraževanja (študente, vajence, prostovoljce, mlade itd.) pri pridobivanju spretnosti in kompetenc, zaradi česar se povečata zaposljivost in podjetnost ter se skrajša prehod iz izobraževanja v zaposlitev (za 13 % bolj v primerjavi s posamezniki, ki se niso udeležili programa Erasmus+ ali predhodnih programov). Iz ocene je razvidno, da program Erasmus+ spodbuja pripravljenost za delo ali študij v tujini (+31 %) in razvoj znanja tujih jezikov (7-odstotno izboljšanje pri preskušanju usposobljenosti), da vpliva na posameznikovo pozitivno dojemanje vrednosti učenja za poklicni in osebni razvoj (+8 %) in da izboljšuje celo delež zaključenega šolanja (+2 %).
Sodelovanje delavcem (učiteljem, vodjem usposabljanja, mladinskim delavcem, osebju itd.) omogoča poklicni razvoj, predvsem v smislu več možnosti mreženja in večje uporabe digitalnih virov, in močnejšo pripadnost Evropi.
Vabljeni tudi k ogledu vmesne ocene programa Erasmus+ za Slovenijo, v kateri smo ugotovili, da sodelovanje slovenskih organizacij v mednarodnih projektih EU med drugim doprinaša k boljšemu poznavanju in uporabi sodobnih načinov poučevanja in učenja, razvoju kakovosti praktičnega usposabljanja dijakov, strokovnemu razvoju pedagoškega osebja in vseh sodelujočih, ter k večji prepoznavnosti in odprtosti organizacij do lokalnega okolja in tudi širše.