V podporo implementaciji reform Evropskega visokošolskega prostora (EHEA) je CMEPIUS v obdobju od leta 2015 do 2018 izvajal projekt (katerega nosilec je bil MIZŠ), ki prispeva k razvoju ključnih EU politik, ciljev in prioritet v visokem šolstvu.
INTERNACIONALIZACIJA KURIKULUMA
Aktivnosti projekta so bile med drugim usmerjene v internacionalizacijo kurikuluma oziroma k vključevanju mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces za vse študente v domačem študijskem okolju. V tem kontekstu je ključnega pomena pomensko ustrezno zapisovanje in oblikovanje splošnih kot tudi t. i. internacionaliziranih učnih izidov.
S tem namenom je CMEPIUS usposobil nacionalne svetovalce za internacionalizacijo kurikuluma in v sodelovanju z njimi pripravil program in gradiva za nadaljnja usposabljanja in svetovanja predvsem visokošolskemu učnemu osebju in tudi podpornemu osebju v mednarodnih pisarnah.
Septembra 2017 je izšel tudi priročnik za visokošolske učitelje in podporno osebje z naslovom Internacionalizacija kurikuluma – Vključevanje mednarodne in medkulturne razsežnosti v študijski proces, ki je nastajal v sodelovanju z mednarodno priznanim strokovnjakom za to področje z Univerze za uporabne vede Amsterdam dr. Josom Beelenom ter v sodelovanju z nacionalnimi svetovalci.
Projekt EHEA je s svojimi aktivnostmi uresničeval tudi cilje, zadane v Strategiji internacionalizacije slovenskega visokega šolstva 2016-2020, ki jo je Vlada RS sprejela julija 2016. Strategija v luči mednarodnih in nacionalnih smernic izpostavlja pomen kakovostnega udejanjanja internacionaliziranega kurikuluma s strani slovenskih visokošolskih zavodov, zlasti s sistematičnim vključevanjem medkulturne razsežnosti v vse študijske programe in discipline/stroke na vseh študijskih stopnjah in področjih.
Izvedene delavnice
Jeseni 2016 smo v sklopu mednarodne in medkulturne razsežnosti v visokošolskem izobraževanju izvedli niz delavnic za visokošolske učitelje v sodelovanju z British Council. Podrobnosti o delavnicah najdete tukaj.
KAKOVOST VISOKOŠOLSKEGA UČENJA IN POUČEVANJA
Kakovost visokošolskega izobraževanja je v ospredju nacionalnih in mednarodnih politik, strategij in razprav. Postavljanje študentov v središče sistema visokošolskega izobraževanja je velika sprememba glede na uveljavljene, pogosto nereflektirane tradicionalne akademske prakse. Za doseganje sodobnih pristopov učenja in poučevanja ter razvoj kompetenc študentov, ki odgovarjajo potrebam sodobne družbe, je potrebno zagotavljati tudi priložnosti za razvijanje kompetenc visokošolskih učiteljev za izboljšanje pedagoškega dela. Pri tem lahko pomembno vlogo odigrajo ustrezno načrtovana izpopolnjevanja za visokošolske učitelje in sodelavce, ki spodbujajo reflektiranje lastne pedagoške prakse in vpeljavo inovativnih metod, oblik in pristopov dela s študenti. Žal so tovrstna usposabljanja v habilitacijskih postopkih navadno spregledana, skopo obravnavana ali jim je namenjeno le minimalno število točk. Prav tako visokošolski učitelji poročajo o pomanjkanju priložnosti za medsebojno izmenjavo izkušenj, mnenj in izzivov o poučevanju s kolegi iz primerljivih ali povsem »oddaljenih« disciplin.
V sklopu projekta so v letih 2017 in 2018 načrtovane aktivnosti in dogodki, ki naslavljajo zgoraj navedene tematike, in se nanašajo na odprta vprašanja v zvezi z Zakonom o visokem šolstvu, pedagoško usposobljenostjo visokošolskega učnega osebja ter kakovostjo učenja in poučevanja v visokem šolstvu.